Če bi zdravniško filozofijo Predraga Šainovića poskušali ujeti v eno skladbo njemu ljubih Beatlov, bi bila to morda lahko Here Comes the Sun. Navidezno lahkotna melodija skriva globlje sporočilo, saj prinaša občutek olajšanja, upanja in miru po težkem obdobju, torej prav tisto, kar dober zdravnik pogosto pomeni pacientu.

Glasba, ki mu pomaga poiskati ravnotežje po težkem in stresnem delu, ima v življenju mojega urologa 2026 sicer pomembno mesto, njegov favorit, poleg kultne liverpoolske četverice, pa je tudi Eric Clapton. Najbrž ni naključje, da ga navdušujejo prav glasbeniki, ki so znali združiti virtuoznost in čustva, saj nekaj podobnega v medicini poskuša tudi sam, ko išče ravnotežje med vrhunsko strokovnostjo in pristno človečnostjo.

Zaupanje se začne s pogovorom

Pri delu z bolniki mu največ pomenijo strokovnost, iskren odnos in občutek, da si za človeka res vzame čas in ga posluša. »Bolnik mora čutiti, da je slišan in obravnavan celostno. Kot zdravnik mu moram znati jasno, mirno in razumljivo pojasniti njegovo stanje ter možnosti zdravljenja,« pravi. Še pomembneje pa je, da bolnik začuti, da mu ni vseeno, kako se bo njegova zgodba končala.

Priznanje razume predvsem kot izraz velikega zaupanja bolnikov v njegovo strokovnost in odnos. Prav to ima največjo težo, saj verjame, da je prav odnos med zdravnikom in bolnikom temelj dobrega zdravljenja in bistvo zdravniškega poklica.

Kirurgija kot življenjski klic

Morda tudi zato nikoli ni dvomil, da bo postal zdravnik. Fascinirala ga je kirurgija, ki zahteva natančnost, odgovornost in koncentracijo. Že kot mladostnika ga je navduševal legendarni ameriški kardiokirurg Michael DeBakey, zanimanje za urologijo je prišlo pozneje, »bolj po spletu okoliščin«, priznava. Ta kirurška veja je sicer zelo široka, saj združuje različne smeri, zahtevne večurne operacije in manjše posege ter zahteva mirni roko in glavo.

Tudi to področje je v zadnjih letih doživelo izjemen razvoj. »Robotske in minimalno invazivne operacije danes za paciente pomenijo manj bolečin, hitrejše okrevanje in krajše hospitalizacije.« Urologom delo olajša tudi velik napredek v diagnostiki, ki danes omogoča odkrivanje bolezni v zgodnejših fazah ter prinaša občutno boljše možnosti zdravljenja in okrevanja.

Šainović se zaveda, da zdravnik brez stalnega izobraževanja težko ostaja v koraku z razvojem medicine, posebej pomembno pa se mu zdi tudi kritično vrednotenje lastnega dela, zato svoje klinične rezultate redno analizira in jih primerja z ugotovitvami večjih mednarodnih kliničnih študij.

Sistem krade čas

In medtem ko medicina napreduje hitreje kot kadarkoli, se sam, kot vsi zdravniki, spopada z izzivi zaradi pomanjkanja časa, preobilice administracije in digitalizacije, ki včasih pomaga, drugič pa predvsem jemlje energijo. Rešitev vidi predvsem v boljši organizaciji sistema in zmanjšanju birokracije, da bi zdravnikom vrnili čas za bolnika, zaradi česar so sploh izbrali ta poklic.

Čeprav pacient pogosto vidi predvsem zdravnika, dr. Šainović poudarja, da dobra medicina vedno nastaja v timu. »Brez dobrega kolektiva tudi zdravnik sam ne more delovati optimalno.«

Od negotovosti do izjemnih izkušenj

Rojeni Beograjčan je specialistični študij nadaljeval v Ljubljani, kjer se je hitro navezal na Slovenijo in se odločil, da tukaj ostane. Poklicno pot je začel leta 2009 v UKC Maribor, danes pa vodi svojo urološko ambulanto Urologija Šainović.

Tudi po desetletjih dela se še dobro spominja začetkov, negotovosti, odgovornosti in tihega notranjega glasu, ki ga pozna vsak mlad zdravnik. »Pomembno je, da si skromen, da se učiš, ostajaš vedoželjen in poslušaš bolj izkušene kolege.«

Poleg tega mladim svetuje, naj specializacije ne izbirajo glede na razmere na trgu dela ali trenutno pomanjkanje kadra, ampak predvsem po tem, kar jih res zanima. Prepričan je, da lahko človek dolgoročno ostane motiviran, uspešen in dober specialist le, če ga poklic iskreno veseli.

Dolga zdravniška kariera Predraga Šainovića je polna spominov, med trenutki, ki jih ne bo nikoli pozabil, pa je gotovo prva uretroplastika z bukalno sluznico v UKC Maribor. Operacija je sčasoma postala del redne prakse in je ustanovo postavila na zemljevid kot pomemben center za kirurgijo uretre.

Kaj si bolniki res zapomnijo

Predrag Šainović pa ni le priznani urolog, saj je za njim tudi vrhunska avtomobilistična kariera. Leta 2022 je postal celo prvak na dirkah GT in najuspešnejši srbski avtomobilist tistega leta.

Zdravniški poklic je izjemno intenziven in stresen, zato se mu zdi pomembno, da zna človek tudi odklopiti. Prostega časa je malo, zato je dirkanje opustil in prosti čas najraje nameni počitku, športu, družini in trenutkom zase. Rad si ogleda dober film, predvsem kakovostne evropske produkcije, zelo blizu pa so mu tudi druge umetniške zvrsti.

Najdragocenejši nasvet, ki ga je prejel in ga danes z veseljem predaja naprej, pa je preprost: zdravnik nikoli ne sme izgubiti človeškega pristopa do bolnika. Strokovnost je pogoj, pravi, vendar si ljudje največkrat ne zapomnijo le diagnoz in posegov, temveč predvsem to, kako si z njimi govoril, jih poslušal in jih obravnaval v najtežjih trenutkih.

Članek pripravljen v sodelovanju z Viva BHC:
https://viva.bhc.si/moj-zdravnik/moj-urolog-2026-predrag-sainovic-dr-med-spec-urolog-ljudje-si-zapomnijo-kako-si-jih-obravnaval-v-najtezjih-trenutkih/a/10953648

Erektilna disfunkcija je med moškimi še vedno pogosto tabu tema. Odprto se o tej težavi moški praviloma ne pogovarjajo, še bolj problematično pa je, da tega največkrat ne omenijo niti svojemu zdravniku, saj gre za težavo, ki lahko namiguje na resnejša zdravstvena stanja. Dr. Predrag Šainović, ki v Mariboru vodi Urologijo Šainović, namreč opozarja, da težave z erekcijo niso nujno le vprašanje spolne funkcije, ampak lahko delujejo kot pomemben diagnostični marker za globlje zdravstvene izzive, zlasti srčno-žilne bolezni. Kako lahko ukrepamo sami?

Erektilna disfunkcija (ED) je po diagnostični definiciji ponavljajoča se nezmožnost doseganja oziroma vzdrževanja erekcije za zadovoljiv spolni odnos. Čeprav se jo najraje pripiše starosti, pa je v resnici precej bolj kompleksen pojav. Redko se ta težava razvije iz enega samega razloga, saj gre praviloma za preplet žilnih, hormonskih, psiholoških in življenjskih dejavnikov.

Ko telo pošlje opozorilo

Med najpogostejšimi krivci za ED so dejansko bolezni ožilja, kot npr. ateroskleroza in visok krvni tlak. Drugi dejavniki, ki lahko privedejo do tovrstnih težav, so še sladkorna bolezen, nizek testosteron in posledice nezdravih življenjskih navad. Med slednjimi imajo najmočnejši vpliv kajenje, debelost in pomanjkanje telesnih aktivnosti. Pomembno je torej razumeti, da je ED pogosto odraz sistemskih sprememb v ožilju in motenj endotelija (sloja celic, ki obdajajo notranjost vseh krvnih in limfnih žil).

Znanstvene raziskave kažejo, da se lahko ED pojavi več let pred kliničnimi znaki bolezni srca in ožilja. Zgodnje ukrepanje zato ni pomembno le za kakovost spolnega življenja, temveč lahko bistveno pripomore tudi k hitrejšemu odkrivanju in obvladovanju resnejših zdravstvenih tveganj.

Različne poti do rešitev

Sodobne smernice Evropskega urološkega združenja (EAU) zdravljenje pojavov ED zastavljajo postopno. Prvi priporočeni korak je skoraj vedno sprememba življenjskega sloga, saj to lahko občutno izboljša moteče simptome. Tu se še posebej izpostavljajo redna vadba, vzdrževanje zdrave telesne teže, opustitev kajenja in seveda skrben nadzor nad krvnim tlakom. Priporoča se tudi redno preverjanje morebitnih znakov razvoja sladkorne bolezni.

Zdravljenje z zdravili je potem naslednji korak, kjer se pacientom najpogosteje uvede zdravljenje z inhibitorji PDE5 (npr. sildenafil ali tadalafil), ki izboljšajo pretok krvi v spolni organ. Ta zdravila so praviloma zelo učinkovita in zagotovijo uspešne rezultate pri večini bolnikov.

V primerih, kjer standardne rešitve ne ponudijo želenih rezultatov, pa medicina ponuja še različne sodobne metode zdravljenja, od vakuumskih naprav in injekcij do kirurških posegov.

V zadnjem času je veliko pozornosti na področju zdravljenja ED pritegnila terapija z nizkoenergijskimi udarnimi valovi (Li-SWT). Ta neinvazivna metoda zdravljenja spodbuja mikrocirkulacijo in angiogenezo (nastajanje novih žil). Terapija se je izkazala kot zlasti obetavna pri bolnikih z blago do zmerno vaskularno disfunkcijo, vendar pa med sodobnimi urološkimi smernicami še ne velja za prvo linijo zdravljenja. Pri izbiri te metode je zato nujno potreben pristop, ki je povsem prilagojen specifikam vsakega bolnika.

Erektilna disfunkcija ni težava, ki bi jo želeli skrivati ali zaradi nje vztrajati v slabših življenjskih pogojih. Je stanje, ki ga sodobna urologija lahko uspešno obvlada, še zlasti če se ga loti celostno. Ključ do uspeha ostaja v kombinaciji zdravega življenjskega sloga in preverjenih medicinskih rešitev, predvsem pa je pomembno, da kakršnokoli zdravljenje poteka pod budnim očesom specialista.

Članek pripravljen v sodelovanju z N1:
https://n1info.si/oglas/erektilna-disfunkcija-je-lahko-zgodnji-alarm-za-tezave-s-srcem-in-oziljem/

Težave s prostato so statistično ena najpogostejših zdravstvenih nadlog moških po petdesetem letu starosti. Dolga leta so za zlati standard obravnav in zdravljenj takšnih težav veljali klasični kirurški posegi, v zadnjih letih pa je sodobna medicina ponudila bistveno manj invazivne, a še vedno izjemno učinkovite rešitve. Ena takšnih je Rezum terapija, ki deluje s pomočjo vodne pare in pomaga ohraniti visoko kakovost življenja pacientov med zdravljenjem benigne hiperplazije prostate.

Ob spremembah na prostati moški pogosto občutijo niz neprijetnih simptomov, od nenehnega tiščanja na vodo, kar lahko tudi moti spanec, do občutka, da po uriniranju mehur nikoli ni popolnoma izpraznjen. Povečana prostata pa ni le fizična obremenitev, je tudi stanje, ki vpliva na kakovost vsakdana.

Izbira pristopov zdravljenja je bila do nedavnega omejena na doživljenjsko jemanje zdravil ali na zahtevnejše operativne posege, kot je transuretralna resekcija prostate (TURP). To so sicer učinkoviti načini zdravljenja, a vključujejo določena tveganja, zlasti ko govorimo o vplivih na spolno funkcijo.

Terapija Rezum v praksi

Prav posebno pozornost terapiji Rezum namenja dr. Predrag Šainović, vodja Urologije Šainović v Mariboru, ki je bil dolga leta zaposlen v UKC Maribor kot višji specialist urolog. Dr. Šainović je to terapijo že uvedel v svojo klinično prakso, s čimer bolnikom omogoča dostop do sodobne, minimalno invazivne obravnave. Svojo strokovno pot je izpopolnjeval v najuglednejših evropskih klinikah, od Berlina do Milana in Innsbrucka, kjer je pridobil poglobljena znanja s področja endourologije in zahtevnih rekonstruktivnih posegov.

Njegova usmerjenost v napredne tehnike, kot je Rezum, je neposredna nadgradnja dolgoletnih izkušenj pri zdravljenju benigne hiperplazije prostate in rakavih obolenj sečil. V njegovi praksi tako združuje vrhunsko mednarodno znanje z individualnim pristopom, ki pacientom zagotavlja varno in učinkovito pot do ponovne kakovosti življenja.

Moč vodne pare namesto skalpela

Rezum terapija v tem segmentu pomeni izjemen tehnološki preobrat. Namesto kirurškega odstranjevanja tkiva ta metoda izkorišča naravno energijo vodne pare. V postopku urolog v hiperplastično tkivo prostate vnese nadzorovano količino pare, ki s kondenzacijo sprosti toplotno energijo. Ta proces natančno in selektivno povzroči odmiranje odvečnih celic, ki jih telo nato postopoma absorbira.

Rezultati so prepričljivi, saj kažejo, da se v nekaj mesecih volumen prostate zmanjša za približno tretjino, kar pacientu znatno omili moteče simptome, predvsem težave pri uriniranju, in prinaša dolgotrajno olajšanje.

Kakovost življenja kot prioriteta

Ena največjih prednosti uporabe te metode, ki jo poudarjajo tako strokovnjaki kot tudi pacienti, je ohranjanje spolne funkcije. Pri klasičnih kirurških metodah so pooperativni zapleti, kot je retrogradna ejakulacija, pogostejši, z uporabo Rezum terapije pa se bolje obvaruje občutljive strukture in s tem zmanjša možnost stranskih učinkov.

Ker gre pri tej terapiji za minimalno invaziven poseg, se ta lahko izvede pod lokalno anestezijo. Za pacienta to pomeni hitrejše okrevanje in manj tveganj, ki so sicer lahko povezana s splošno anestezijo. Najpogostejše težave po posegu so običajno prehodne narave – blago draženje ali začasna potreba po katetru, kar pa je majhna cena za dolgoročno izboljšanje zdravja.

Za koga je ta terapija primerna

Rezum terapija ni nujno prva izbira pri vsaki težavi s prostato. Vsekakor se ponuja kot zanesljiva alternativa za vse, ki se želijo izogniti agresivnim operacijam, pa tudi za bolnike, pri katerih bi bila klasična operacija zaradi spremljevalnih zdravstvenih dejavnikov tvegana. Terapijo so že prepoznale tudi najuglednejše urološke smernice, kar še dodatno potrjuje njeno varnost in učinkovitost.

V sodobni urologiji tako v ospredju ni več le vprašanje, kako odstraniti nastalo težavo, ampak predvsem, kako to storiti tako, da moški po zdravljenju ohrani vitalnost in kakovost življenja. Z uporabo inovacij, kot je Rezum terapija, je takšen cilj postal oprijemljiva realnost za številne bolnike, ki se borijo s težavami s prostato.

Naročite se tukaj!

Članek pripravljen v sodelovanju z N1:

https://n1info.si/oglas/inovativna-terapija-ki-povsem-spreminja-pogled-na-zdravljenje-povecane-prostate

Potovanja naj bi bila sproščena in brezskrbna, a za ljudi z urinsko inkontinenco lahko pomenijo tudi vir skrbi in negotovosti. Strah pred uhajanjem urina, iskanjem stranišča ali neprijetnimi situacijami v javnosti lahko vodi v omejevanje gibanja in odpovedovanje izletom. Vendar je s pravilnim pristopom in pripravo mogoče te skrbi precej zmanjšati ter tudi z inkontinenco ohraniti aktiven življenjski slog, poudarja spec. urologije dr. Predrag Šainović, dr. med.

Urinska inkontinenca pomeni nehoteno uhajanje urina. Gre za stanje, pri katerem oseba ne more povsem nadzorovati mehurja, kar lahko vpliva na vsakdanje življenje, samozavest in socialne stike. »Pomembno je poudariti, da inkontinenca ni normalen del staranja, ampak stanje, ki ga lahko pogosto uspešno zdravimo ali vsaj bistveno omilimo,« opozarja sogovornik.

Katere vrste urinske inkontinence poznamo?

Poznamo več vrst urinske inkontinence. Po besedah dr. Šainovića so najpogostejše:

• stresna inkontinenca (uhajanje ob kašlju, kihanju, naporu),
• urgentna inkontinenca (nenadna, močna potreba po uriniranju),
• mešana inkontinenca (kombinacija obeh),
• prelivna inkontinenca (mehur se ne izprazni popolnoma),
• funkcionalna inkontinenca (težava ni v mehurju, ampak v gibljivosti ali dostopu do stranišča),
• refleksna inkontinenca (nenadzorovano praznjenje, kjer ni občutka potrebe – to je povezano z nevrološkimi boleznimi ali poškodbo hrbtenjače).

Najpogostejši vzroki za nastanek urinske inkontinence

Vzroki za urinsko inkontinenco so različni in pogosto med seboj povezani. Najpogosteje gre za kombinacijo več dejavnikov:

• oslabitev mišic medeničnega dna, ki nastane po nosečnosti in porodu, pri staranju ali zaradi kroničnih obremenitev (kašelj, dvigovanje bremen …),
• hormonske spremembe, zlasti pomanjkanje estrogena pri ženskah po menopavzi,
• operativni posegi v mali medenici, na primer ginekološke operacije ali operacije prostate, ki lahko vplivajo na podporne strukture ali živčevje,
• povečana prostata pri moških, ki ovira normalen pretok urina,
• bolezni živčevja (po možganski kapi, pri Parkinsonovi bolezni ali multipli sklerozi …),
• okužbe sečil, ki lahko začasno poslabšajo nadzor nad mehurjem,
• čezmerna telesna teža, ki povečuje pritisk na mehur in medenično dno,
• nekatera zdravila (diuretiki, pomirjevala …),
• kronično zaprtje, ki mehansko vpliva na delovanje mehurja.

Inkontinenca se pogosteje pojavlja tudi pri ljudeh s sladkorno boleznijo, poškodbo hrbtenjače in demenco. Specialist ob tem poudarja, da je inkontinenca pogosto posledica več sočasnih dejavnikov, zato je za uspešno zdravljenje pomembna celostna obravnava posameznika.

Inkontinence se ni treba sramovati

Čeprav je urinska inkontinenca po besedah Šainovića pogosta težava, ljudje velikokrat ne spregovorijo o njej in dolga leta molče trpijo. Sogovornik opaža, da včasih celo vodi v izogibanje družbi, zmanjšano samozavest in občutek sramu. »Odprt pogovor z zdravnikom in bližnjimi lahko precej zmanjša občutek izolacije, po potrebi pomaga tudi psihološka podpora. Z ustreznimi ukrepi in podporo lahko namreč večina ljudi ohrani aktivno življenje,« opozarja. Ljudem zato svetuje, naj strokovno pomoč poiščejo vedno, ko se pojavijo ponavljajoče se uhajanje urina, nenadne spremembe v odvajanju ali če inkontinenca vpliva na kakovost življenja. »Zgodnja obravnava pogosto pomeni boljše rezultate zdravljenja,« polaga na srce.

Praktični nasveti za življenje z inkontinenco

Šainović poudarja, da je z upoštevanjem ustreznih priporočil mogoče bistveno izboljšati kakovost življenja.

Kako lahko prilagodimo vsakodnevne aktivnosti za lažje obvladovanje inkontinence?

Pomagajo redno odvajanje urina (na dve do tri ure), načrtovanje dostopa do stranišč in prilagoditev urnika. Koristni so tudi vaje za krepitev mišic medeničnega dna in ohranjanje zdrave telesne teže.

Katere higienske pripomočke uporabljati in kako?

Na voljo so vložki, hlačne predloge, zaščitne hlačke in podloge za posteljo. Pomembna sta izbor ustrezne vpojnosti glede na stopnjo inkontinence in redno menjavanje, da preprečimo draženje kože. Kožo je treba ohranjati čisto in suho.

Kako načrtovati potovanje, če imamo težave z inkontinenco?

Priporočam, da vnaprej preverite dostopnost stranišč, s seboj vzamete dovolj pripomočkov, rezervno spodnje perilo in morda zaščitno podlogo. Dobro je tudi omejiti vnos tekočine tik pred odhodom, ne pa ga povsem opustiti.

Katere strategije pomagajo preprečiti neprijetne situacije v javnosti?

Pomagajo redni obiski stranišča, uporaba diskretnih zaščitnih pripomočkov in poznavanje lastnih sprožilcev (na primer kofein). Koristno je tudi, da si oseba vnaprej ogleda lokacije stranišč.

Kako prehrana in vnos tekočine vplivata na inkontinenco?

Premalo tekočine lahko draži mehur, preveč pa poveča pogostost uhajanja. Priporočljiv je uravnotežen vnos. Kofein, alkohol in zelo začinjena hrana lahko simptome poslabšajo.

Katere vrste oblačil so najbolj praktične pri inkontinenci?

Praktična so udobna, zračna oblačila in spodnje perilo, ki omogoča hitro slačenje. Temnejše barve lahko pomagajo pri občutku varnosti.

Kako izboljšati kakovost spanja pri nočni inkontinenci?

Priporočljivo je omejiti vnos tekočine zvečer, izprazniti mehur pred spanjem in po potrebi uporabiti zaščitne podloge ali posebne nočne pripomočke.

Katere vaje lahko pomagajo pri krepitvi mišic medeničnega dna in kako učinkovite so?

Najbolj znane so Keglove vaje. Izvajamo jih tako, da za nekaj sekund stisnemo mišice, kot bi želeli zadržati urin, nato jih sprostimo. Pomembno je, da vaje izvajamo redno, večkrat na dan, in pravilno – brez napenjanja trebuha, zadnjice ali stegen. Za doseganje pravega učinka je zelo pomembno, da se pacient vaje nauči pravilno izvajati s pomočjo fizioterapevta. Ob doslednem izvajanju so zelo učinkovite, zlasti pri stresni inkontinenci.

Najpogostejša vprašanja o urinski inkontinenci

Kaj je urinska inkontinenca in ali je normalen del staranja?

Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, pri katerem oseba ne more popolnoma nadzorovati mehurja. Pomembno je, da ne gre za normalen del staranja, saj jo je pogosto mogoče uspešno zdraviti ali vsaj omiliti.

Katere vrste urinske inkontinence poznamo in kaj jih povzroča?

Najpogostejše vrste so stresna, urgentna, mešana, prelivna, funkcionalna in refleksna inkontinenca. Vzroki so različni, najpogosteje pa vključujejo oslabljene mišice medeničnega dna, hormonske spremembe, operacije, bolezni živčevja, povečano prostato, okužbe, čezmerno telesno težo in nekatera zdravila.

Kako si lahko pomagamo pri obvladovanju urinske inkontinence?

Pomagajo redno uriniranje, krepitev mišic medeničnega dna (na primer Keglove vaje), ustrezna higiena in uporaba zaščitnih pripomočkov. Pomembni so tudi uravnotežen vnos tekočine, prilagoditev življenjskega sloga in pravočasno iskanje strokovne pomoči, saj zgodnje ukrepanje izboljša rezultate zdravljenja.

Članek pripravljen v sodelovanju z Viva BHC:
https://viva.bhc.si/bolezni/na-potovanje-z-inkontinenco/a/10953567

Z vnetjem mehurja se vsaj enkrat v življenju sreča velik delež ljudi, predvsem žensk. Čeprav gre pogosto za nezapleteno okužbo, sta pomembni pravočasno prepoznavanje simptomov in ustrezno ukrepanje, ob ponavljajočih se okužbah pa obisk specialista, poudarja spec. urologije dr. Predrag Šainović, dr. med.

Vnetje mehurja ali cistitis je okužba spodnjih sečil, najpogosteje bakterijskega izvora. Med tipične simptome sodijo:

• pogosto in pekoče uriniranje,
• občutek nuje po uriniranju,
• izločanje manjših količin urina,
• bolečina ali pritisk v spodnjem delu trebuha,
• moten urin, ki je lahko neprijetnega vonja, včasih se pojavi tudi kri.

Kot pojasnjuje sogovornik, je najpogostejši povzročitelj bakterija Escherichia coli, ki sicer normalno živi v črevesju. Do okužbe pride, ko bakterije zaidejo v sečnico in se razmnožijo v mehurju. Redkeje so povzročitelji druge bakterije, izjemoma tudi glive ali virusi.

Dejavniki, ki povečajo tveganje za okužbo

Ženske so za razvoj vnetja mehurja bolj dovzetne kot moški. Razlog je predvsem anatomski – ker imajo krajšo sečnico, bakterije hitreje dosežejo mehur. »Poleg tega je odprtina sečnice bližje anusu, kar poveča možnost prenosa bakterij. Pomembno vlogo imajo tudi hormonske spremembe, zlasti po menopavzi, ko se zmanjšajo zaščitni mehanizmi sluznice,« dodaja.

Med dejavnike tveganja sodijo torej:

• spolna aktivnost,
• nezadosten vnos tekočine,
• zadrževanje urina,
• neustrezna intimna higiena,
• uporaba spermicidov,
• menopavza,
• sladkorna bolezen,
• uporaba urinskih katetrov.

Po besedah dr. Šainovića ločimo nezapleteno in zapleteno vnetje mehurja. Nezapleteno se pojavi pri sicer zdravih osebah brez pridruženih bolezni sečil, medtem ko zapleteno vnetje nastane pri nosečnicah, moških, bolnikih s sladkorno boleznijo, z okvarami sečil ali oslabljenim imunskim sistemom. Če okužbe ne zdravimo, se lahko razširi na ledvice (pielonefritis), kar zahteva hitro in resno obravnavo.

Odločilna je pravilna uporaba antibiotika

Zdravljenje je odvisno od poteka bolezni, pove sogovornik: »Pri blagih, nezapletenih oblikah lahko včasih začnemo z nefarmakološkimi ukrepi in spremljanjem, saj se okužba lahko umiri sama. Antibiotiki so pogosto potrebni pri izrazitih simptomih ali pri rizičnih skupinah. Odločitev je vedno individualna.«

Pri tem opozarja na nevarnosti nepravilne uporabe antibiotikov. Če je izbran neustrezen antibiotik ali če zdravljenje ne traja dovolj dolgo, lahko bakterije razvijejo odpornost, kar oteži prihodnje zdravljenje. Obenem lahko antibiotiki porušijo tudi normalno mikrobioto in povzročijo neželene učinke, kot so prebavne težave ali glivične okužbe.

»Pri zapletenih okužbah je pogosto potrebno daljše zdravljenje. Prav tako je pomembno, da pri ponavljajočih se okužbah odvzamemo več vzorcev urina, da ugotovimo, za katero bakterijo gre in za katere antibiotike je občutljiva. Antibiotikov ne smemo predpisovati na pamet, ampak ciljno, na podlagi izvidov,« poudari.

Ponavljajoče se okužbe zahtevajo posebno obravnavo

Pri nekaterih ljudeh se vnetje mehurja pogosto ponavlja. Pri mlajših ženskah je to najpogosteje povezano s spolno aktivnostjo, saj bakterije med spolnim odnosom preidejo iz anogenitalnega predela v mehur. Pri ženskah po menopavzi pa je glavni razlog pomanjkanje estrogena, kar povzroči spremembe na sluznici sečnice, slabše zapiranje sečnice in oslabljen lokalni imunski odziv. Pogosto je prisotna tudi inkontinenca, kar dodatno poveča tveganje.

Po navedbah sogovornika uporaba antibiotika pri ponavljajočih se okužbah ni smiselna; poudarek je predvsem na preventivi, ki temelji na rezultatih ustreznih preiskav. »Če z urinokulturo ugotovimo, da gre predvsem za bakterijo E. coli, lahko uporabimo tako imenovana oralna cepiva (imunoprofilakso), ki pomagajo zmanjšati pogostost okužb,« pojasnjuje.

Po potrebi je treba opraviti dodatne preiskave, na primer ultrazvok, za izključitev drugih vzrokov, kot so ledvični kamni, zastajanje urina ali inkontinenca, našteva zdravnik: »Če ne najdemo posebnega vzroka – kar je pogosto –, je pri ženskah po menopavzi največkrat krivec pomanjkanje estrogena. Takrat lahko dodamo lokalno estrogensko terapijo v obliki vaginalet.« Pri mladih ženskah se lahko uporablja tudi postkoitalna antibiotična profilaksa – enkratni odmerek antibiotika po spolnem odnosu, ki prepreči razmnoževanje bakterij v mehurju, dodaja.

Preventivni ukrepi

Po nasvetu specialista lahko posamezni nefarmakološki ukrepi pomagajo pri preprečevanju ali lajšanju vnetja mehurja. Ti so:

• zadosten vnos tekočine,
• redno uriniranje brez zadrževanja,
• uriniranje po spolnem odnosu,
• pravilna intimna higiena (brisanje od spredaj nazaj),
• izogibanje dražečim sredstvom,
• pripravki z brusnicami ali D-manozo.

Najpogostejša vprašanja o vnetju mehurja

Kaj je vnetje mehurja in kateri so njegovi glavni simptomi?

Vnetje mehurja (cistitis) je okužba spodnjih sečil, najpogosteje bakterijskega izvora. Glavni simptomi so pogosto in pekoče uriniranje, občutek nuje po uriniranju, izločanje majhnih količin urina, bolečina v spodnjem delu trebuha ter moten in neprijetno dišeč urin, včasih tudi s prisotnostjo krvi.

Kaj povzroča vnetje mehurja in kdo je bolj ogrožen?

Najpogostejši povzročitelj je bakterija Escherichia coli, ki iz črevesja zaide v sečila. Ženske so bolj ogrožene zaradi krajše sečnice in bližine anusa. Tveganje povečajo tudi spolna aktivnost, premalo tekočine, zadrževanje urina, slaba higiena, menopavza, sladkorna bolezen in uporaba katetrov.

Kako se vnetje mehurja zdravi in preprečuje?

Zdravljenje je odvisno od poteka bolezni; blažje oblike lahko izzvenijo same, pri hujših pa so potrebni antibiotiki, ki morajo biti pravilno izbrani. Pri ponavljajočih se okužbah je pomembna preventiva, kot so zadosten vnos tekočine, redno uriniranje, higiena in uriniranje po spolnem odnosu, včasih pa tudi dodatne terapije ali preiskave.

Članek pripravljen v sodelovanju z Viva BHC:
https://viva.bhc.si/bolezni/zakaj-se-vnetje-mehurja-rado-ponavlja/a/10953566

Z velikim ponosom sporočamo, da smo se udeležili 9. slovenskega urološkega kongresa, kjer smo predstavili rezultate enocentrične retrospektivne klinične analize.

V ospredju predstavitve je bila metoda REZŪM – učinkovita minimalno invazivna terapija za benigno povečano prostato (BPH). Predstavljeni podatki potrjujejo obetavne klinične rezultate ter predstavljajo trdno izhodišče za nadaljnje raziskave na večjem vzorcu bolnikov, s ciljem dodatne potrditve učinkovitosti in varnosti metode v vsakodnevni klinični praksi.

Iskrena zahvala organizacijskemu odboru za odlično zasnovan in vrhunsko izveden kongres ter vsem kolegom za izkazano zanimanje in dragocene strokovne razprave. Takšna srečanja pomembno prispevajo k razvoju stroke in izboljševanju obravnave bolnikov.

Prispevek na LinkedIn.