Ljudje si zapomnijo, kako si jih obravnaval v najtežjih trenutkih

Če bi zdravniško filozofijo Predraga Šainovića poskušali ujeti v eno skladbo njemu ljubih Beatlov, bi bila to morda lahko Here Comes the Sun. Navidezno lahkotna melodija skriva globlje sporočilo, saj prinaša občutek olajšanja, upanja in miru po težkem obdobju, torej prav tisto, kar dober zdravnik pogosto pomeni pacientu.

Glasba, ki mu pomaga poiskati ravnotežje po težkem in stresnem delu, ima v življenju mojega urologa 2026 sicer pomembno mesto, njegov favorit, poleg kultne liverpoolske četverice, pa je tudi Eric Clapton. Najbrž ni naključje, da ga navdušujejo prav glasbeniki, ki so znali združiti virtuoznost in čustva, saj nekaj podobnega v medicini poskuša tudi sam, ko išče ravnotežje med vrhunsko strokovnostjo in pristno človečnostjo.

Zaupanje se začne s pogovorom

Pri delu z bolniki mu največ pomenijo strokovnost, iskren odnos in občutek, da si za človeka res vzame čas in ga posluša. »Bolnik mora čutiti, da je slišan in obravnavan celostno. Kot zdravnik mu moram znati jasno, mirno in razumljivo pojasniti njegovo stanje ter možnosti zdravljenja,« pravi. Še pomembneje pa je, da bolnik začuti, da mu ni vseeno, kako se bo njegova zgodba končala.

Priznanje razume predvsem kot izraz velikega zaupanja bolnikov v njegovo strokovnost in odnos. Prav to ima največjo težo, saj verjame, da je prav odnos med zdravnikom in bolnikom temelj dobrega zdravljenja in bistvo zdravniškega poklica.

Kirurgija kot življenjski klic

Morda tudi zato nikoli ni dvomil, da bo postal zdravnik. Fascinirala ga je kirurgija, ki zahteva natančnost, odgovornost in koncentracijo. Že kot mladostnika ga je navduševal legendarni ameriški kardiokirurg Michael DeBakey, zanimanje za urologijo je prišlo pozneje, »bolj po spletu okoliščin«, priznava. Ta kirurška veja je sicer zelo široka, saj združuje različne smeri, zahtevne večurne operacije in manjše posege ter zahteva mirni roko in glavo.

Tudi to področje je v zadnjih letih doživelo izjemen razvoj. »Robotske in minimalno invazivne operacije danes za paciente pomenijo manj bolečin, hitrejše okrevanje in krajše hospitalizacije.« Urologom delo olajša tudi velik napredek v diagnostiki, ki danes omogoča odkrivanje bolezni v zgodnejših fazah ter prinaša občutno boljše možnosti zdravljenja in okrevanja.

Šainović se zaveda, da zdravnik brez stalnega izobraževanja težko ostaja v koraku z razvojem medicine, posebej pomembno pa se mu zdi tudi kritično vrednotenje lastnega dela, zato svoje klinične rezultate redno analizira in jih primerja z ugotovitvami večjih mednarodnih kliničnih študij.

Sistem krade čas

In medtem ko medicina napreduje hitreje kot kadarkoli, se sam, kot vsi zdravniki, spopada z izzivi zaradi pomanjkanja časa, preobilice administracije in digitalizacije, ki včasih pomaga, drugič pa predvsem jemlje energijo. Rešitev vidi predvsem v boljši organizaciji sistema in zmanjšanju birokracije, da bi zdravnikom vrnili čas za bolnika, zaradi česar so sploh izbrali ta poklic.

Čeprav pacient pogosto vidi predvsem zdravnika, dr. Šainović poudarja, da dobra medicina vedno nastaja v timu. »Brez dobrega kolektiva tudi zdravnik sam ne more delovati optimalno.«

Od negotovosti do izjemnih izkušenj

Rojeni Beograjčan je specialistični študij nadaljeval v Ljubljani, kjer se je hitro navezal na Slovenijo in se odločil, da tukaj ostane. Poklicno pot je začel leta 2009 v UKC Maribor, danes pa vodi svojo urološko ambulanto Urologija Šainović.

Tudi po desetletjih dela se še dobro spominja začetkov, negotovosti, odgovornosti in tihega notranjega glasu, ki ga pozna vsak mlad zdravnik. »Pomembno je, da si skromen, da se učiš, ostajaš vedoželjen in poslušaš bolj izkušene kolege.«

Poleg tega mladim svetuje, naj specializacije ne izbirajo glede na razmere na trgu dela ali trenutno pomanjkanje kadra, ampak predvsem po tem, kar jih res zanima. Prepričan je, da lahko človek dolgoročno ostane motiviran, uspešen in dober specialist le, če ga poklic iskreno veseli.

Dolga zdravniška kariera Predraga Šainovića je polna spominov, med trenutki, ki jih ne bo nikoli pozabil, pa je gotovo prva uretroplastika z bukalno sluznico v UKC Maribor. Operacija je sčasoma postala del redne prakse in je ustanovo postavila na zemljevid kot pomemben center za kirurgijo uretre.

Kaj si bolniki res zapomnijo

Predrag Šainović pa ni le priznani urolog, saj je za njim tudi vrhunska avtomobilistična kariera. Leta 2022 je postal celo prvak na dirkah GT in najuspešnejši srbski avtomobilist tistega leta.

Zdravniški poklic je izjemno intenziven in stresen, zato se mu zdi pomembno, da zna človek tudi odklopiti. Prostega časa je malo, zato je dirkanje opustil in prosti čas najraje nameni počitku, športu, družini in trenutkom zase. Rad si ogleda dober film, predvsem kakovostne evropske produkcije, zelo blizu pa so mu tudi druge umetniške zvrsti.

Najdragocenejši nasvet, ki ga je prejel in ga danes z veseljem predaja naprej, pa je preprost: zdravnik nikoli ne sme izgubiti človeškega pristopa do bolnika. Strokovnost je pogoj, pravi, vendar si ljudje največkrat ne zapomnijo le diagnoz in posegov, temveč predvsem to, kako si z njimi govoril, jih poslušal in jih obravnaval v najtežjih trenutkih.

Članek pripravljen v sodelovanju z Viva BHC:
https://viva.bhc.si/moj-zdravnik/moj-urolog-2026-predrag-sainovic-dr-med-spec-urolog-ljudje-si-zapomnijo-kako-si-jih-obravnaval-v-najtezjih-trenutkih/a/10953648